Utrinki s podelitve diplomskih listin, priznanj, nagrad in Prešernovi nagrajenci UL ALUO 2021/22

22. decembra 2022 so v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekale slavnostne podelitve diplomskih listin dodiplomskega in podiplomskega študija ter priznanj, nagrad in Prešernovih nagrad UL ALUO za študijsko leto 2021/22.

Objavljamo nekaj foto utrinkov s podelitev (v galeriji na dnu) in utemeljitve vseh štirih Prešernovih nagrad UL ALUO z reprodukcijami nagrajenih del.

Še enkrat iskreno čestitamo vsem diplomatkam, diplomatom, magistram, magistrom, nagrajenkam in nagrajencem!

 

---

PREJEMNICE IN PREJEMNIKI PREŠERNOVIH NAGRAD UL ALUO 2021/22

 

Matic Čič, Žan Girandon, Pia Groleger, Vid Lebič, Satya Pene, Luka Pleskovič, ​Daša Šešerko in Jo Zornik so Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2021/2022 ​prejeli za pripravo in izvedbo projektov Odsev in T- 60, predstavljenih v javnem prostoru v okviru festivala Svetlobna gverila​.

Magistrski študijski program druge stopnje Industrijsko in unikatno oblikovanje,
smeri Industrijsko oblikovanje, Oblikovanje stekla in keramike
Mentorja: izr. prof. mag. Barbara Prinčič, doc. mag. Boštjan Drinovec

Tema festivala, »Sence in refleksije«, je bila okvir za raziskovanje svetlobnih učinkov senc in odsevov, drugi pomen refleksije kot odseva družbene situacije pa je dodal še možnost obravnave družbenih in socialnih problematik. Tu se je tema odlično povezala z vsebinami trajnostnega razvoja in trajnostnega oblikovanja. T-60 je obravnaval ponovno uporabo odpadkov distribucijske industrije in opozarjal, da se vrednost materiala ne konča, ko je ta zavržen, saj je odpadek za nekoga drugega lahko surovina. Študenti so zavržene transportne trakove uporabili kot konstrukcijski material in s pomočjo premikajočega se mehanizma ustvarili viseči gibljivi objekt. Le-ta je s projekcijo premikajočih se senc na tla v večernem času reflektiral svetlobo in sence na okoliški prostor Kongresnega trga v Ljubljani ter tako v vseh pogledih dosegel učinek zaželenega sporočila. Druga instalacija, poimenovana Odsev, pa je črpala iz konteksta reklamnih panojev. Gledalca je želela na igriv, večplasten način s preklapljanjem učinkov svetlobe, odseva, osvetlitve in besedne igre spodbuditi k razmišljanju o njegovih okoljsko in etično spornih dejanjih in posledicah le-teh.

Izr. prof. mag. Barbara Prinčič

 

Domen Hitrec je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2021/2022 ​prejel za individualen pristop, teoretsko refleksijo in ​nastala slikarska dela v sklopu diplomskega dela ​z naslovom Odstrti prekat​.

Univerzitetni študijski program prve stopnje Slikarstvo, smer Slikarstvo
Mentorica: izr. prof. mmag. Ksenija Čerče
Somentorica: prof. dr. Uršula Berlot Pompe

Večino del za zaključek diplomskega študija je letošnji prejemnik študentske Prešernove nagrade nagrade Domen Hitrec, ustvaril v tretjem letniku slikarstva in med bivanjem na Erasmus izmenjavi na Hanze University of Applied Sciences- Minerva Art Academy, Nizozemska. V preteklih letih, postavke njegovega študijskega udejstvovanja po eni strani pričajo o polnosti, na drugi strani pa o antagonizmu in specfičnih relacijah, ki jih delovanje v polju slikarske prakse injicira. Iz stiske razmerja med artikulacijo, reprezentacijo in afirmacijo likovnega prevajanja, je uspel Hitrec s preprepričljivo retoriko artikulirati tako teoretično plat, kot tudi slikarska dela ob zaključku študija.

V diplomskem delu naslovljenim Odstrti prekat, se ukvarja z genetično strukturo (sam jo poimenuje morfogenetični mit) kot načinom gradnje lastnega jezika. Z diskurzivno obravnavnavo pogleda, matematičnih izhodišč, znanstvene poetike in skozi perpetuacijo forme, v diplomskem besedilu utemelji hermenevtična trenja. Med njimi vznikajo pomenska protislovja in prekoračitve ustaljenih pojmovanj, saj gre za nasledek sprememb in ne zgolj za posledice tavtoloških premikov. Z vzpostavitvijo (ko)relacij med teoretičnimi izhodišči (Giles Deleuze, Alan Turing, Geoffrey Miller, Richard Dawkins,…) in najdeno podobo torej v delujoče polje slike vpelje individualizirano komponento razmišljanj, ki tako na ravni konceptualnega zdrsa v podobo, kot na ravni aplikacije posrednikov vzpostavijo tvorna sidrišča.

Z obravnavo omenjenih razmerij precizno fokusira vizualne postavke, ki z izgubo določenih pomenskih elementov postajajo neberljivi in tematizirajo vidik pogleda, kot konstitutivni element podobotvorja, ki sliko prebada s specifično vstopno točko.

Letošnjemu prejemniku študentske Prešernove nagrade v svojem imenu in v imenu Slikarskega oddelka iskreno čestitam.

Izr. prof. mmag. Ksenija Čerče

 

Kaja Horvat, Tena Palijan in Špela Šedivy so Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2021/2022 prejele ​za skupinski projekt KipAktiviti II. – Intervencije študentk kiparstva v javni prostor​.

Magistrski študijski program druge stopnje Kiparstvo
Mentor: prof. Alen Ožbolt

Sodobno kiparstvo je v Sloveniji slabo prisotno v javnem in družbenem prostoru, tako v idejnem smislu, medijsko, kot tudi v realnem prostoru, fizično. Kiparstvo je v slabem položaju tudi na nivoju recepcije, produkcije, odkupov in naročil.

Proces afirmacije kiparstva poleg ustvarjanja nujno vključuje tudi različne načine komunikacije, aktivnosti in prezentacije, torej distribucije v prostoru, v različnih okoljih, v družbi. Če smo za emancipacijo kiparstva, ki je danes pri nas de facto deficitarno, in vendar nismo za prilagajanje prevladujočemu okusu, potemtakem izobraževanje, niti emancipacija ne more biti poziv k tradiciji, k redu, k znanemu, priljudnosti.

Danes spremljamo, kako hitro je mogoče uniformirati, poenotiti, homogenizirati… globaliziran svet. Specifike in razlike izginjajo zelo hitro. Ni čudno saj tudi živalske vrste in pestrost rastlinskega sveta!

Vendar se ne strinjam/o z enotnim in homogenim značajem kulture in predvsem umetnosti! Kiparstvo – ker do njega ustvarjalni, aktivni, v primeru kipaktiva celo aktivistični! – zastavljamo živo, odprto, ter kritično do preteklosti in do sedanjosti, in hkrati brez vsebinskih, vrednostnih, estetskih, utilitarnih ali tradicionalnih norm, omejitev in klišejev in tudi brez tehničnih, materialnih ali medijskih določil in omejitev npr. kaj je kiparski material ali kaj kiparsko orodje.

Pri študiju kiparstva na Akademiji – ta je sploh edini tovrstni program v Sloveniji – vzpodbujamo različne ideje, pristope, odprte načine razmišljanja in formiranja, ustvarjanja, oblikovanja: torej – odprt, nedokončan položaj kiparstva ter razširjen in odprt status kipa. Ne omejujemo njegove idejne, materialne in prostorske oblike, niti njegovega prostora in vrednosti.

Pri projekt KipAktiviti II – prepričan sem zelo pomembnem razstavnem projektu v javnem prostoru – smo iskali, ustvarjali in tudi našli oblike in prostore kipa, kiparstva v javnem prostoru in hkrati neposredno, »v živo« nagovarjali široko javnost.

Prof. Alen Ožbolt

 

Lucija Rosc je Prešernovo nagrado UL ALUO za študijsko leto 2021/2022 ​prejela za izjemne ustvarjalne in študijske dosežke pri izvedbi magistrskega dela Test spomina – družinski arhiv in hranjeni predmeti v dialogu s pristopi sodobnih fotografskih praks.

Magistrski študijski program druge stopnje Oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Fotografija
Mentor: doc. Matej Stupica
Somentor: doc. Tomaž Furlan

Lucija Rosc v magistrskem delu zaokroži svoje zanimanje za spomin in arhiviranje v fotografiji, ki ga je kontinuirano raziskovala v celotnem obdobju akademskega študija.

V pisnem delu naloge raziskuje uporabo fotografije, arhiva in najdenih predmetov, vlogo tihožitja, readymade-a in umetniškega objekta v sodobni umetnosti. V raziskavi analizira pojma individualnega in kolektivnega spomina, pojav družinskega albuma in jih kontekstualizira v odnosu do svojega dela in medija fotografije. Zanima jo fotografija na širšem polju interdisciplinarnih praks in ji kot taka služi kot osnovno vodilo pri razumevanju in uporabi medijev vizualne umetnosti.

V praktičnem delu izvede novo delo z naslovom Uden, razstavljeno na samostojni razstavi v Galeriji ŠKUC, v katerem načine in principe grajenje svojega dela v realnem prostoru z digitalnimi orodji prestavi v virtualni prostor, s ciljem razstaviti svoje delo v posebno oblikovanem in koncipiranem virtualnem okolju. V tem procesu se spoprijema z orodji za sintezo virtualnega (digitalnega) okolja, kot je programiranje, digitalno modeliranje, zvok, interaktivnost. Kot končna realizacija tega pocesa sta nastala knjiga umetnika in virtualni prostor v obliki interaktivnega 3-d prostora oziroma virtualnega okolja. Lucija Rosc, z nenavadnim spojem materialnosti realnega in virtualnega prostora, v svojem praktičnem delu magistrske naloge, ustvari ambiciozno delo, ki v njeno umetniško prakso postavlja nove izzive in prevprašuje dosedanje. To delo je nastalo v prehodni post-galerijski realnosti, ob izbruhu globalne epidemije, s pojavom raznih digitalnih nadomestkov za komuniciranje in delo ter še vedno aktualno, v zraku obviselo, obljubo o vrnitvi stare normalnosti.

Doc. Matej Stupica

 

GALERIJA UTRINKOV S PODELITEV (foto: Žan Vargek):